Mozilla Slovenija

Firefoxovih prvih 10

Spodobi se, da okroglo deseto izdajo Firefoxa počastimo s tradicionalnim druženjem v Kiberpipi, pivom v roki in novo Firefoxovo nalepko na prenosniku. Na kratko se bomo sprehodili skozi Firefoxovih prvih deset izdaj in si pogledali, kaj vse lahko pričakujemo v naslednjih desetih različicah.

Dobimo se v torek, 21. 2. 2012, ob 19. uri v Kiberpipi.

Utrinek iz legendarne zabave ob izidu Firefoxa 3

Matjaž Horvat bo predstavil Pontoon, prihajajoče Mozillino orodje za lokalizacijo spletnih strani. Namesto puljenja izvirnega besedlia iz spletnih strani in zlivanja prevodov nazaj vanje, se Pontoon integrira v spletno stran, tako da ima prevajalka kontekst in prostorske omejitve stalno pred sabo.

Brian King bo spregovoril o WebFWD (”Web Forward”), Mozillinem odprtem programu za spodbujanje inovacij in internetu, ki mladim podjetjem in študentom ponuja dostop do Mozilline infrastrukture in mentorjev, med katerimi so tudi Brendan Eich, Mitchell Baker, Tantek Çelik, Chris Heilmann, Guy Kawasaki, Aza Raskin in John Resig.

Pijačo časti naš zvesti partner Center odprte kode Slovenije.

ACTA predstavlja neustrezen pristop k razvoju spletne zakonodaje

10. februar 2012

ACTA (”trgovinski sporazum proti ponarejanju” - besedilo v angleščini), je predlog za nov mednarodni zakon, ki naj bi uredil mednarodne norme glede ukrepov proti ponarejanju in odtujevanju intelektualne lastnine. ACTA je rezultat pogajanj o “trgovinskem sporazumu”, kar pomeni, da se je pogajalo za zaprtimi vrati, brez javnega sodelovanja vseh zainteresiranih strani. Formalno možnost prispevati so imeli samo tisti srečneži, ki so bili povabljeni na zasebne pogovore.

Za razvoj spletne zakonodaje ta pristop ni ustrezen. Splet je osnovna platforma za komunikacijo in interakcije. Zainteresiranih in prizadetih strani je veliko. Glasovom, ki krepijo vlogo posameznika, ki se zavzemajo za njegove osebne pravice in prepletajoče se ekonomske interese, je treba prisluhniti.  Imeti morajo svoje mesto za pogajalsko mizo, ko se razpravlja o bodoči politiki. ACTA rezultat takega pristopa ni.

Tukaj nekaj primerov za to, kako zaprt je bil pogajalski proces pri ACTA:

• Poskusite najti v dokumentih EU obvestilo o tem, da je ACTA “pripravljena” za podpis: Namig: najti ga je v 2 odstavkih na strani 43 obvestila za javnost z naslovom kmetijstvo in ribištvo;

• Generalni sekretariat EU zavrača dostop do dokumentov o sporazumu ACTA (oz. je dokumente deklasificiral tako, da razen naslova ni javnosti ni dostopno ničesar - op prev.)

• Dostop do dokumentov ACTA je bil zavrnjen več kot enkrat, med drugim nizozemski fundaciji Vrijschrift;

• V ZDA sta Electronic Frontier Foundation in Public Knowledge vložila tožbo  z zahtevo, da se javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi z ozadjem ACTA, vendar sta leta 2009, ko je postalo jasno, da je za uspeh malo možnosti, od tožbe odstopila.

ACTA je zelo sporna. Polemika se je v zadnjih nekaj tednih osredotočila na Evropo, kjer državljani EU javno izražajo svojo zaskrbljenost zaradi ACTA. Javno mnenje je prisililo prekinitev procesa ratifikacije na Poljskem, v Češki republiki, Latviji in na Slovaškem. Nemška ministrica za pravosodje je izjavila, da Zvezna republika Nemčija podpis zaenkrat odlaga.

En vzrok za polemike o ACTA je zaprtost procesa, v katerem je le majhen del z zakonom prizadetih imel možnost sodelovati. Drug velik zadržek je vsebina sporazuma sama. Da cilj, omejiti nepooblaščen dostop do digitalnih vsebin lahko vodi do zelo nevarnih rezultatov, je znano. Najkasneje od zakonodajnih predlogov SOPA in PIPA v ZDA je to popolnoma jasno. Gre za področje, kjer lahko še tako dobri nameni imajo neuravnotežene in nevarne posledice.

Evropa v tem trenutku preverja, kako bo besedilo ACTA vplivalo na njeno zakonodajo. Na površje prihaja globoka zaskrbljenost, ki jo dodatno otežuje dejstvo, da se je o vsebini sporazuma ACTA dogovarjalo za zaprtimi vrati in da je vključevanje državljanov prek njihovih predstavnikov bilo omejeno na odgovore “da” ali “ne”. Evropski parlament bo o ratifikaciji sporazuma ACTA glasoval enkrat letos, morda že junija.

Zdrava rast spleta zahteva se tiče nas vseh in je ni mogoče prepustiti zasebnemu postopku, v katerem sodelujejo samo vabljenci, večina nas pa je izključena.

Spodaj nekaj povezav, kjer je na voljo še več. Preberite si prosim in povejte glasno, kaj si mislite.

• http://en.wikipedia.org/wiki/Anti-Counterfeiting_Trade_Agreement
• http://www.edri.org/edrigram/number10.1/whats-wrong-with-ACTA
• http://rfc.act-on-acta.eu/fundamental-rights

Prevod bloga Mitchel Baker - z manjšimi dopolnitvami, fec smo

Kaj je Mozilla Firefox ESR?

Mozilla nudi Firefox z razširjeno podporo (Extended Support Release, kratko ESR), ki temelji na uradni izdaji Firefoxa za namizne računalnike. ESR je namenjen za uporabo v ustanovah, med drugim v šolah, na univerzah, podjetjih in povsod tam, kjer je zaradi množične rabe potrebna razširjena podpora. Več si lahko o programu ESR preberete tukaj.

Kako zgleda življenski krog za Mozilla Firefox ESR?

Izdaje se bo vzdrževalo približno eno leto dolgo v obliki popravkov, ki bodo vsebovali varnostne posodobitve v rednih izdajah Firefoxa. ESR bo imel tudi obdobje prekrivanja (v dolžini 12 tednov) med novo izdajo in koncem življenja prejšnje, tako da bo za uporabnika dovolj časa za testiranje in certificiranje, pred se odloči za namestitev nove različice.

Vzdrževanje ESR v obliki popravkov je omejeno na odpravo resnih in obsežnih varnostnih ranljivosti, lahko da bo pri tem, če gre za zelo resno nevarnost v živo, prišlo tudi do objave izven urnika. Funkcionalnih izboljšav oziroma stabilnostnih popravkov se pri tem ne bo vračalo na predhodno stanje.

Ob koncu obdobja za podporo velja za ESR:

• da je izdaja prišla do konca svojega življenja
• da za to izdajo ne bo več na razpolago novih posodobitev
• posodobitev na naslednjo izdajo bo na razpolago

Več o tem lahko preberete tukaj.

Komu je namenjen Mozilla Firefox ESR?

Mozilla Firefox ESR je namenjen organizacijam, ki skrbijo za namizne računalnike svojih uporabnikov, kot so na primer šole, podjetja in druge institucije, ki želijo nuditi Firefox. Uporabniki, ki želijo najnovejše funkcije, izboljšave v delovanju in tehnologiji, naj si prenesejo Firefox za osebno uporabo, saj bodo želene izboljšave, na voljo v Firefoxu za namizne računalnike, uporabnikom ESR na voljo šele nekaj izdajnih ciklov kasneje.

Kaj morate storiti, da bo vaše podjetje lahko uporabljalo Mozilla Firefox ESR?

Od podjetij in institucij, ki nameščajo Firefox ESR, se zahteva, da se prijavijo na poštni seznam za Poslovno Delovno Skupino (Enterprise Working Group, več o EWG si lahko preberete tukaj). Od uporabnikov se tudi pričakuje, da bodo testirali predhodne različice Firefoxa in kandidatov za izdajo ESR. Napake, ki jih pri tem odkrijejo, lahko uporabniki zavedejo tule, seznam poznanih hroščev je pravtako na razpolago.

Kje lahko dobim tehnično podporo za Mozilla Firefox ESR?

Mozilla Firefox ESR podpora je na voljo prek EWG poštnega seznama. Glede na to, da je Firefox ESR funkcionalno enak Firefoxu za namizne računalnike, bodo uporabniki lahko našli ustrezne članke in informacijo za podporo tukaj.

Kako prilagodim Firefox IT zahtevam in predpisom v moji organizaciji

Obstaja več metod, kako prilagoditi Firefox, in najboljša točka za začetek je EWG in njena wiki stran. Na razpolago so dodatki kot tudi organizacije iz tretje roke, ki nudijo storitve, prilagoditve na področju prilagajanja. Če ste šele začeli, je EWG dober kraj za pogovor o zahtevah.

Ali je Mozilla Firefox ESR na razpolago v slovenščini?

Da, Mozilla Firefox ESR je na razpolago v slovenščini. Zaradi jasno zarisanih okvirov za Firefox ESR je treba, da se kandidati za razpečavanje tega izdelka registrirajo in aktivno sodelujejo na poštnem seznamu EWG.

Ali je Mozilla Firefox ESR na razpolago za Android?

Ne. Firefox ESR je na razpolago samo za Windows, Mac in Linux za namizne računalnike.

Kje se dobi Mozilla Firefox ESR?

Slovenski Mozilla Firefox ESR si lahko priskrbite tule.

Firefox z zmogljivimi orodji za spletni razvoj

Novi Firefox za Windows, Mac in Linux vam nudi zmogljiva vgrajena razvojna orodja in s tem, da privzema združljivost dodatkov, omogoča lažje posodabljanje.

Firefox dodaja številne nova vgrajena orodja za razvijalce, ki omogočajo razvijalcem, da v realnem času spreminjajo videz in vedenje spletnih strani. Z Pregledovalcem strani (Page Inspector) si lahko razvijalec ogleda strukturo in postavitev strani, ne da bi moral zato zapustiti Firefox. To pomeni, da lahko hitro krmari med elementi strani in si ogleda HTML strukturo dokumenta za stran. Pregledovalec za slog (Style Inspector) omogoča še lažje urejanje sloga za spletne strani. Razvijalci imajo sedaj možnost za hiter dostop do lastnosti CSS, lahko si v Firefoxu ogledujejo in spreminjajo nastavitve za svoje spletne strani. Beležnica zdaj uporablja kodo urednika Orion Eclipse, ki skrbi za vidljivost sintakse in za druge funkcije, ki omogočajo lažje in enostavnejše sestavljanje programov v JavaScriptu.

Firefox uvaja Mozillin celozaslonski API za spletne strani in za aplikacije, ki izkoriščajo celoten zaslon. Celozaslonski API omogoča razvoj iger z bogato vsebino in sodelovanjem igralcev na spletu. Veseli nas, da je sedaj mogoče doživeti igre na spletu na še boljši način, kot doslej na konzolah, in srečni smo, da to funkcionalnost prevzemajo sedaj tudi drugi brskalniki.

Firefox dodaja podporo za funkcije, ki olajšujejo gradnjo tridimenzionalnih spletnih aplikacij na osnovi odprtih tehnologij. Mozilla je pionir pri uvajanju WebGL, ki je sedaj na razpolago v Firefoxu. WebGL je spletni standard, ki omogoča prikaz spletnih strani in spletnih aplikacij s strojno pospešeno 3D grafiko brez programske opreme tretjih oseb. Firefox zdaj podpira glajenje robov za WebGL, kar razvijalcem omogoča ustvarjanje predmetov, ki se gladko prekrivajo in gibajo. Firefox podpira tudi CSS za tridimenzionalne transformacije, kar razvijalcem omogoča, da v HTML animirajo in preoblikujejo dvodimenzionalne elemente v 3D, da bi za to potrebovali vstavke s tretje strani.

Prav tako smo znatno izboljšali združljivost dodatkov in za vse uporabnike poenostavili njih posodabljanje, vse z namenom, da uporabniku zagotovimo čim bolj prijetno uporabo Firefoxa.

Povezave:

Prenos Firefoxa za Windows, Mac in Linux
Podrobne tehnične opombe k izdaji

EFF: Imamo vso pravico, da nas skrbi sporazum ACTA

Mozilla spremlja izvajanje globalnega sporazuma ACTA ter kritično in aktivno sledi prizadevanjem v Sloveniji, EU in po svetu. Objavljamo prevod prispevka We have every right to be furious about acta, ki ga je na svojih spletnih straneh objavila organiacija Electronic Frontier Foundation (EFF).

Če iščete dober primer za napake v delovanju vlad, vam bo ACTA gotovo prišla prav. Za nazivom “Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju” (Anti-Counterfeiting Trade Agreement, ali s kratico ACTA) se skriva multilateralen sporazum, katerega namen je razširiti doseg in domet obstoječih zakonov za varovanje intelektualne lastnine na spletu. Ne glede na to, da je pri pogajanjih sodelovalo le nekaj držav, ima sporazum globalne posledice. Prvič zato, ker ustvarja nova pravila za splet, in drugič, ker bodo ZDA ta pravila v okviru poročila 301 uveljavljale tudi v primeru tretjih držav. Pogajanja v zvezi z ACTA so potekala tajno in tako obšla nadzor in vpliv mednarodnih, za norme na področju intelektualne lastnine pristojnih teles; zakonodajna telesa vpletenih držav, kaj šele politiki in njih državljani, niso imeli nobene možnosti vplivati na vsebino. In to še ni vse: sporazum ustvarja novo globalno institucijo, “Odbor ACTA”, za razlago in za nadzor izvajanja sporazuma; odbor bodo sestavljali člani, ki niso izvoljeni in ki so brez pravnih obveznosti, kar se preglednosti njihovih postopkov in odločitev tiče. Tako po vsebini kot po pristopu predstavlja ACTA primer za zastarel, samovoljen poseg na nivoju vlad, ki deluje od zgoraj navzdol in ki ni v koraku s sodobnimi pojmi participativne demokracije.

EU in 22 od njenih 27 držav članic je podpisalo ACTA včeraj v Tokiu. Ta novica ni nepričakovana in tudi preseneča ne. Gre le za najnovejši korak v neprozornih pogajanjih, ki trajajo že več kot tri leta. Decembra je Svet Evropske unije, eden od dveh zakonodajnih teles Evropske unije, sestavljen iz predsednikov članic EU, sprejel ACTA med sejo o kmetijstvu in ribištvu, ki z vsebino ACTA ni imela nobene veze. Seveda za EU to še ni konec zgodbe. Da postane ACTA zakon v EU, mora o njem glasovati Evropski parlament.

V ZDA je vse več pomislekov glede ustavnosti pogajanj o ACTA s stališča “izključne pristojnosti izvršilne oblasti” zanje. Tu ne gre samo za semantičen argument. Ko bi ACTA kategorizirali kot pogodbo, bi bila potrebna ratifikacija v senatu. Trgovski predstavnik ZDA (US Trade Representative – USTR v nadaljnem besedilu) in administracija sta tudi ves čas trdila, da gre pri ACTA za izključno izvršni sporazum, sklenjen na osnovi predsedniških pravic in prerogativov. Po tej teoriji ACTA ne potrebuje odobritve kongresa, tako da je s podpisom veleposlanika Rona Kirka oktobra lani sporazum postal zavezujoč za ZDA.

Vodilni akademiki za področje ustavnega prava ZDA se ne strinjajo. Profesorja Jack Goldsmith in Larry Lessig dvomita v ustavnost razvrstitve sporazuma iz leta 2010, po kateri sporazum spada med izvršne sporazume:

Predsednik nima neodvisne ustavne oblasti nad intelektualno lastnino in komunikacijsko politiko, tudi ne obstaja na tem področju kaka dolga veriga odločitev v preteklosti. ki bi prejudicirala izključne izvršne sporazume. Nasprotno, ustava daje primarno oblast nad temi zadevami kongresu, ki je pristojen za zakone, ki urejajo zunanjo trgovino in intelektualno lastnino.

(In mimogrede se s tem strinjamo tudi mi [pdf].)

Senator Ron Wyden ta vprašanja postavlja že vrsto let, najprej je zahteval pojasnilo od USTR,
od veleposlanika Rona Kirka, od predsednika Obame in zdaj od vrhunskega strokovnjaka v administraciji za mednarodno pravo, Harolda Koha. V čem je razlika med sporazumom na nivoju eksekutive in mednarodno pogodbo, bi se sedanja administracija morala zavedati: kot senator je podpredsednik Joe Biden uporabil isti argument, ko je od Busheve administracije zahteval, da se za odobritev sporazuma o razorožitvi obrne na senat.

Javne interesne skupine in obveščeni politiki že dolgo časa kritizirajo te težave z ACTA. Vendar pa posledice dvomljive, za zavesami pripravljene zakonodaje te dni po vsem svetu pritegujejo pozornost obsežnega opozicijskega gibanja, ki se je oblikovalo ob mrkih interneta prejšnji teden. Aktivisti in prebivalci spleta po vsem svetu so se zavedli nevarnosti preobsežnih predlogov za kazenski pregon spod peresa lobistov monopolne industrije, predlogov, na hitro vsiljenih v zakon, pod vplivom strateškega lobiranja istih poslovnih interesov, ki so podpirali SOPA in PIPA. Potem ko je poljski ambasador v Tokiu podpisal sporazum, je več deset tisoč ljudi na Poljskem šlo na ceste v protest. Spletna stran Evropskega parlamenta in vladne spletne strani so postale predmet napadov zaradi njihove vpletenosti v te zakone. Poslanec Evropskega parlamenta, Kader Arif, ki ga je Evropski parlament imenoval poročevalca za ACTA, je včeraj iz protesta odstopil. V svoji izjavi za javnost sporoča:

Na najbolj oster možni način želim ožigosati celoten proces, ki je privedel do podpisa tega sporazuma: organizacije civilne družbe niso bile vključene v proces, od vsega začetka so bila pogajanja brez transparentnosti, podpis besedila se je vedno znova brez pojasnila odlagalo in zahteve parlamenta EU, ki so na naših sejah bile večkrat izrečene, se je izločevalo…

… Ta dogovor bi lahko imel velike posledice za življenja državljanov, pa se kljub temu dela vse kar je mogoče, da Evropski parlament v tej zadevi ne bi prišel do besede. S tem ko danes objavljam to poročilo, za katero sem bil zadolžen, želim poslati vsem močan signal in javno mnenje obvestiti o tem nesprejemljive stanju. V tej maškaradi ne bom več sodeloval.

Bolje tega tudi sami ne bi znali povedati. ACTA so sicer podpisali javni uslužbenci, vendar je kristalno jasno, da pri tem niso zastopali javnih interesov.

Zdaj je stvar kolektivne volje javnosti, da odloči o tem, kako naprej, in stvar vsakega od nas, da se vpraša, kakšno oblast si želi. Ali verjamete v demokracijo? Ali menite, da je treba do zakonov, ki odražajo naše kolektivne koristi, priti po procesu, ki je odprt in transparenten? Po procesu, ki omogoča vsakomur, od strokovnjakov do članov civilne družbe, da proučijo, postavljajo pod vprašaj in preverjajo sporazum, ki bo vodil do zakonov, ki bodo lahko da vplivali na milijarde ljudi? Če ne bomo storili ničesar sedaj, se lahko pripeti, da se ta sporazum priplazi na oblast. Če je, tako kot sedaj, prihodnost na kocki, potem za boj nikoli ni prepozno.

Če živite v Evropi, sledite tem povezavam, če želite takoj ukrepati, in da zveste, kako ostanete na tekočem:

• La Quadrature du Net (@Laquadrature): Kako ukrepati proti ACTA
• European Digital Rights (@EDRi_org): Stop ACTA!
• Open Rights Group (@OpenRightsGroup): ACTA: podpisana, ampak še ne na suhem - sedaj je na nas
• Fundacija za prosto informacijsko infrastrukturo (@FFII): ACTA Blog

Kaj sta SOPA in PIPA?

Internet je nepogrešljiv sestavni del naših življenj. Mozilla si prizadeva, da bi se razvijal v korist vseh, ne zgolj peščice privilegiranih posameznikov ali korporacij, zato mora ostati odprt in svoboden medij brez cenzure.

Kaj podpiramo?

Podpiramo cilje zakonov Stop Online Piracy Act (SOPA) in Protect Intellectual Property Act (PIPA), ki jih obravnavata predstavniški dom in senat ameriškega kongresa, tj. boj proti kršenju avtorskih pravic in spletnemu kriminalu.

Česar ne podpiramo?

Nasprotujemo načinom za dosego teh ciljev, kot jih predvidevata SOPA in PIPA:

• Onemogočiti želita dostop do strani, ki nimajo avtorskih pravic za objavo vsebin.
• Lastniki vsebin in vlada bodo lahko od sodišča zahtevali zapiranje takšnih strani.
• Oglaševalci, izvrševalci plačil in ponudniki internetnih storitev ne bodo smeli poslovno sodelovati s temi stranmi.
• SOPA: Spletni iskalniki bodo morali umakniti omenjene strani iz rezultatov iskanja.

Poglejmo konkreten primer

Trenutna ureditev je sledeča: če je na YouTubeu objavljen video, ki krši avtorske pravice, je za to odgovorna oseba, ki je video objavila. Lastnik avtorskih pravic lahko zahteva umik videa.

SOPA in PIPA: lastnik avtorskih pravic lahko zahteva umik celotnega Youtuba.

Ampak mi smo vendar v Sloveniji

Sprejem zakonov v ZDA bi imel globalne posledice, saj bi zelo verjetno kmalu sledile podobne rešitve tudi v drugih državah. To bi pomenilo konec interneta kot svobodnega medija, hkrati pa bi prihajajočim generacijam podjetnikov odvzeli možnosti, ki so bile dane nam.

Kaj lahko stori Mozilla?

SOPA in PIPA vse uporabnike interneta obravnavata kot potencialne kriminalce, kar je v nasprotju z načeli in vrednotami Mozille. Zato smo že v novembru cenzurirali naš logotip na spletnih straneh ter skupaj z Googlom, Facebookom, Twitterjem, LinkedInom, Zyngo, AOL-om in Yahoojem pisali kongresnikom.

Mnogim izmed njih smo naša stališča predstavili tudi osebno v Washingtonu, izvršni direktor Mozille Gary Kovacs pa se je decembra v Beli hiši sestal z administracijo predsednika Obame.

Danes se pridružujemo Wikipediji, Wordpressu in mnogim drugim spletnim stranem v virtualni stavki, s katero bomo zatemnili privzeto domačo stran vseh uporabnikov Firefoxa in preusmerili naše ključne spletne strani na posebno stran za ukrepanje.

Več podrobnosti o naših ukrepih.

Kaj lahko storimo v Sloveniji

Na odločitev ameriških kongresnikov težko vplivamo. Vendar lahko tudi Slovenke in Slovenci z množičnim izražanjem nasprotovanja zakonom kot sta SOPA in PIPA na blogih, Facebooku in Twitterju pošljemo sporočilo naši oblasti, da si podobnih zakonov ne želimo.

Hočemo neodvisnost za vaše podatke

Mitchell Baker, predsednica Fundacije Mozilla

13. januarja 2012

Naša prisotnost na internetu pušča za sabo vse več podatkov o nas. Nekatere od teh podatkov smo ustvarili sami. Včasih jih ustvarjajo naši prijatelji in znanci, včasih pa spletne storitve, ki jih uporabljamo. Po eni strani to omogoča vsemogoče zanimive nove aplikacije. Po drugi strani pa ima eksplozija osebnih podatkov nekaj zelo vznemirljivih vidikov. Sposobnost velikih ponudnikov za obdelavo podatkov in za storitve v oblaku, da spremljajo, beležijo, shranjujejo, uporabljajo, korelirajo in prodajajo informacije o tem, kdo smo in kaj počnemo, ima ogromne posledice tako za družbo, kot tudi za posameznika.

Ta trenutek sem brez kakršnekoli ustrezne možnosti dajati svoje osebne podatke na razpolago tako, da ohranim nadzor nad njimi. Informacije o sebi lahko objavljam na mestih, kjer je vsa pravila določil nekdo drug. Ta “nekdo drug” je aplikacija. Večina ljudi pri tem pomisli na Facebook ali na Google, vendar pa gre pri tem za vprašanje, veliko večje od obeh podjetij. Gre za vprašanje dandanašnje arhitekture uporabniških podatkov, tiče pa se spleta kot celote. Pomislite na velika spletna mesta za priporočila / preglede, ali katero koli drugo aplikacijo, v kateri preživljate večjidel svojega časa na spletu. Pomislite na vse socialne mreže, v katere ste se ujeli s svojimi podatki. »Doma« na eni od teh strani ste lahko samo, če svoje podatke objavite in se sprijaznite s pravili nadzora, ki jih je postavil razvijalec aplikacije.

Ta vprašanja imajo velike posledice za Mozillo.

Prvič, to pomeni, da bi morali v prostor uporabniških podatkov vnesti nekaj novosti. Da bi nam Mozilla pri tem, kako danes podatke uporabljamo in dajemo na razpolago, resnično pomagala, bo obiskovalcem spleta morala tudi omogočiti, da podatke shranjujejo v oblaku tako, da je za storitve dostop do njih mogoč le z njihovim dovoljenjem. To bo za Mozillo nekaj novega. Projekt bo potegnil za sabo nove izzive. Pomembno je, da se jih bomo zavedli in se jih pravilno lotili.

S tem da bomo razvili rešitve, ki uporabnikove podatke v oblaku obravnavajo pravilno, bomo pomagali zagotoviti alternative in neodvisnost uporabnika v novih sferah življenja na spletu. Vsak od nas bi moral imeti možnost, da na pameten način lahko odloča o tem, kje in kako se njegove podatke shranjuje in kako se z njimi postopa. Razen Mozille ni organizacije, ki bi bila v stanju, da se v celoti osredotoči na suverenost uporabnika in ne na finančni dobiček, pri tem pa ohrani svoj obsežen vpliv. Mozillina prisotnost v oblaku nam bo omogočila, da bomo lahko njeno poslanstvo izpolnili na pomembnih novih področjih spletnega življenja.

Drugič, to pomeni, da mora naš pristop do obravnavanja uporabniških podatkov biti drugačen, kot je dandanašni standard v industriji. Postaviti mora vas uporabnika v žarišče, vas obdati z vašimi podatki in vam zagotoviti, da lahko za vse aplikacije, ki si jih želite, podatke sprostite pod pogoji, ki jih boste postavili sami. Uporabniške podatke naj bi se pri tem shranjevalo samo, kadar gre za merljivo korist uporabnikov, in ne tako kot sedaj, ko se v upanju, da bo brskanje po njih zagotovilo vrednost za nekoga tretjega, zbira vse mogoče podatke o nas. Obiskovalcu spleta naj bi se tako omogočilo, da sam odloča o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji dobi dostop do njegovih podatkov. Načelo neodvisnosti uporabnika bo vplivalo na vse naše odločitve med snovanjem in razvojem naših ponudb. Rešitev iz rok Mozille mora vsebovati vrednote iz Manifesta Mozille in naša načela glede zasebnosti.

Moj kolega Ben Adida (tehnični vodja za istovetnost in za uporabniške podatke, eden naših hišnih kriptografov) v svojem blogu opisuje naše zamisli o tem, kako graditi take proizvode.

prevod bloga M.Baker

Pogostna vprašanja po posodobitvi

Posodobili ste ravnokar na najnovejšo različico Firefox, pa se sprašujete, kaj vse se je spremenilo? Za začetek bo za vas gotovo zanimiv članek z najnovejšimi novicami za uporabnike Firefoxa. Številne druge članke z odgovori na vprašanja, do katerih pride ob nadgradnji, pa tudi drugače, si lahko preberete na spletni strani za podporo za Firefox z vrsto povezav do drugih koristnih člankov, ki jih boste morda želeli raziskati kasneje. Posebnega zaznamka vam za to stran ne ni treba delati, v meniju izberite Pomoč > Pomoč za Firefox, in stran se vam bo odprla.

Če ste nadgradili z različice 3.6, si vsekakor preberite članek Pogostna vprašanja po posodobitvi s Firefoxa 3.6.

Globalni video natečaj Firefox Flicks za prikaz naše zgodbe

Kot edini neprofitni brskalnik vas Firefox postavlja na prvo mesto. Zato bi vas radi posadili v režiserjev stol, da nam pomagate širiti naše sporočilo. Ustvarite kratek video in izkoristite priložnost, da zmagate in dobite nekaj neverjetnih nagrad. Že z objavo videa si boste zagotovili nagradni paket Firefoxa, vaš prispevek pa si bodo ogledali sodniki iz Hollywooda! Lahko da jih boste celo srečali na enem od štirih mednarodnih dogodkov, vaš video pa utegne končati v naši svetovni kampanji. Prispevke bomo začeli sprejemati v februarju, zmagovalci pa bodo predvidoma objavljeni v maju. Za zdaj začnite razmišljati o svojem filmu in ostanite v stiku!

Tu si lahko ogledate nekaj najbolj priljubljenih osnutkov za pokušino, podrobnejše informacije pa si lahko preberete na Firefox Flicks.

Srečno v letu 2012!

Mozilla Slovenija vam želi srečno in srčno novo leto 2012, ne glede na vašo raso, spol, veroizpoved ali privzeti brskalnik.

© Stefan Asafti