Mozilla Slovenija

Kaj sta SOPA in PIPA?

Internet je nepogrešljiv sestavni del naših življenj. Mozilla si prizadeva, da bi se razvijal v korist vseh, ne zgolj peščice privilegiranih posameznikov ali korporacij, zato mora ostati odprt in svoboden medij brez cenzure.

Kaj podpiramo?

Podpiramo cilje zakonov Stop Online Piracy Act (SOPA) in Protect Intellectual Property Act (PIPA), ki jih obravnavata predstavniški dom in senat ameriškega kongresa, tj. boj proti kršenju avtorskih pravic in spletnemu kriminalu.

Česar ne podpiramo?

Nasprotujemo načinom za dosego teh ciljev, kot jih predvidevata SOPA in PIPA:

• Onemogočiti želita dostop do strani, ki nimajo avtorskih pravic za objavo vsebin.
• Lastniki vsebin in vlada bodo lahko od sodišča zahtevali zapiranje takšnih strani.
• Oglaševalci, izvrševalci plačil in ponudniki internetnih storitev ne bodo smeli poslovno sodelovati s temi stranmi.
• SOPA: Spletni iskalniki bodo morali umakniti omenjene strani iz rezultatov iskanja.

Poglejmo konkreten primer

Trenutna ureditev je sledeča: če je na YouTubeu objavljen video, ki krši avtorske pravice, je za to odgovorna oseba, ki je video objavila. Lastnik avtorskih pravic lahko zahteva umik videa.

SOPA in PIPA: lastnik avtorskih pravic lahko zahteva umik celotnega Youtuba.

Ampak mi smo vendar v Sloveniji

Sprejem zakonov v ZDA bi imel globalne posledice, saj bi zelo verjetno kmalu sledile podobne rešitve tudi v drugih državah. To bi pomenilo konec interneta kot svobodnega medija, hkrati pa bi prihajajočim generacijam podjetnikov odvzeli možnosti, ki so bile dane nam.

Kaj lahko stori Mozilla?

SOPA in PIPA vse uporabnike interneta obravnavata kot potencialne kriminalce, kar je v nasprotju z načeli in vrednotami Mozille. Zato smo že v novembru cenzurirali naš logotip na spletnih straneh ter skupaj z Googlom, Facebookom, Twitterjem, LinkedInom, Zyngo, AOL-om in Yahoojem pisali kongresnikom.

Mnogim izmed njih smo naša stališča predstavili tudi osebno v Washingtonu, izvršni direktor Mozille Gary Kovacs pa se je decembra v Beli hiši sestal z administracijo predsednika Obame.

Danes se pridružujemo Wikipediji, Wordpressu in mnogim drugim spletnim stranem v virtualni stavki, s katero bomo zatemnili privzeto domačo stran vseh uporabnikov Firefoxa in preusmerili naše ključne spletne strani na posebno stran za ukrepanje.

Več podrobnosti o naših ukrepih.

Kaj lahko storimo v Sloveniji

Na odločitev ameriških kongresnikov težko vplivamo. Vendar lahko tudi Slovenke in Slovenci z množičnim izražanjem nasprotovanja zakonom kot sta SOPA in PIPA na blogih, Facebooku in Twitterju pošljemo sporočilo naši oblasti, da si podobnih zakonov ne želimo.

Hočemo neodvisnost za vaše podatke

Mitchell Baker, predsednica Fundacije Mozilla

13. januarja 2012

Naša prisotnost na internetu pušča za sabo vse več podatkov o nas. Nekatere od teh podatkov smo ustvarili sami. Včasih jih ustvarjajo naši prijatelji in znanci, včasih pa spletne storitve, ki jih uporabljamo. Po eni strani to omogoča vsemogoče zanimive nove aplikacije. Po drugi strani pa ima eksplozija osebnih podatkov nekaj zelo vznemirljivih vidikov. Sposobnost velikih ponudnikov za obdelavo podatkov in za storitve v oblaku, da spremljajo, beležijo, shranjujejo, uporabljajo, korelirajo in prodajajo informacije o tem, kdo smo in kaj počnemo, ima ogromne posledice tako za družbo, kot tudi za posameznika.

Ta trenutek sem brez kakršnekoli ustrezne možnosti dajati svoje osebne podatke na razpolago tako, da ohranim nadzor nad njimi. Informacije o sebi lahko objavljam na mestih, kjer je vsa pravila določil nekdo drug. Ta “nekdo drug” je aplikacija. Večina ljudi pri tem pomisli na Facebook ali na Google, vendar pa gre pri tem za vprašanje, veliko večje od obeh podjetij. Gre za vprašanje dandanašnje arhitekture uporabniških podatkov, tiče pa se spleta kot celote. Pomislite na velika spletna mesta za priporočila / preglede, ali katero koli drugo aplikacijo, v kateri preživljate večjidel svojega časa na spletu. Pomislite na vse socialne mreže, v katere ste se ujeli s svojimi podatki. »Doma« na eni od teh strani ste lahko samo, če svoje podatke objavite in se sprijaznite s pravili nadzora, ki jih je postavil razvijalec aplikacije.

Ta vprašanja imajo velike posledice za Mozillo.

Prvič, to pomeni, da bi morali v prostor uporabniških podatkov vnesti nekaj novosti. Da bi nam Mozilla pri tem, kako danes podatke uporabljamo in dajemo na razpolago, resnično pomagala, bo obiskovalcem spleta morala tudi omogočiti, da podatke shranjujejo v oblaku tako, da je za storitve dostop do njih mogoč le z njihovim dovoljenjem. To bo za Mozillo nekaj novega. Projekt bo potegnil za sabo nove izzive. Pomembno je, da se jih bomo zavedli in se jih pravilno lotili.

S tem da bomo razvili rešitve, ki uporabnikove podatke v oblaku obravnavajo pravilno, bomo pomagali zagotoviti alternative in neodvisnost uporabnika v novih sferah življenja na spletu. Vsak od nas bi moral imeti možnost, da na pameten način lahko odloča o tem, kje in kako se njegove podatke shranjuje in kako se z njimi postopa. Razen Mozille ni organizacije, ki bi bila v stanju, da se v celoti osredotoči na suverenost uporabnika in ne na finančni dobiček, pri tem pa ohrani svoj obsežen vpliv. Mozillina prisotnost v oblaku nam bo omogočila, da bomo lahko njeno poslanstvo izpolnili na pomembnih novih področjih spletnega življenja.

Drugič, to pomeni, da mora naš pristop do obravnavanja uporabniških podatkov biti drugačen, kot je dandanašni standard v industriji. Postaviti mora vas uporabnika v žarišče, vas obdati z vašimi podatki in vam zagotoviti, da lahko za vse aplikacije, ki si jih želite, podatke sprostite pod pogoji, ki jih boste postavili sami. Uporabniške podatke naj bi se pri tem shranjevalo samo, kadar gre za merljivo korist uporabnikov, in ne tako kot sedaj, ko se v upanju, da bo brskanje po njih zagotovilo vrednost za nekoga tretjega, zbira vse mogoče podatke o nas. Obiskovalcu spleta naj bi se tako omogočilo, da sam odloča o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji dobi dostop do njegovih podatkov. Načelo neodvisnosti uporabnika bo vplivalo na vse naše odločitve med snovanjem in razvojem naših ponudb. Rešitev iz rok Mozille mora vsebovati vrednote iz Manifesta Mozille in naša načela glede zasebnosti.

Moj kolega Ben Adida (tehnični vodja za istovetnost in za uporabniške podatke, eden naših hišnih kriptografov) v svojem blogu opisuje naše zamisli o tem, kako graditi take proizvode.

prevod bloga M.Baker

Pogostna vprašanja po posodobitvi

Posodobili ste ravnokar na najnovejšo različico Firefox, pa se sprašujete, kaj vse se je spremenilo? Za začetek bo za vas gotovo zanimiv članek z najnovejšimi novicami za uporabnike Firefoxa. Številne druge članke z odgovori na vprašanja, do katerih pride ob nadgradnji, pa tudi drugače, si lahko preberete na spletni strani za podporo za Firefox z vrsto povezav do drugih koristnih člankov, ki jih boste morda želeli raziskati kasneje. Posebnega zaznamka vam za to stran ne ni treba delati, v meniju izberite Pomoč > Pomoč za Firefox, in stran se vam bo odprla.

Če ste nadgradili z različice 3.6, si vsekakor preberite članek Pogostna vprašanja po posodobitvi s Firefoxa 3.6.

Globalni video natečaj Firefox Flicks za prikaz naše zgodbe

Kot edini neprofitni brskalnik vas Firefox postavlja na prvo mesto. Zato bi vas radi posadili v režiserjev stol, da nam pomagate širiti naše sporočilo. Ustvarite kratek video in izkoristite priložnost, da zmagate in dobite nekaj neverjetnih nagrad. Že z objavo videa si boste zagotovili nagradni paket Firefoxa, vaš prispevek pa si bodo ogledali sodniki iz Hollywooda! Lahko da jih boste celo srečali na enem od štirih mednarodnih dogodkov, vaš video pa utegne končati v naši svetovni kampanji. Prispevke bomo začeli sprejemati v februarju, zmagovalci pa bodo predvidoma objavljeni v maju. Za zdaj začnite razmišljati o svojem filmu in ostanite v stiku!

Tu si lahko ogledate nekaj najbolj priljubljenih osnutkov za pokušino, podrobnejše informacije pa si lahko preberete na Firefox Flicks.

Srečno v letu 2012!

Mozilla Slovenija vam želi srečno in srčno novo leto 2012, ne glede na vašo raso, spol, veroizpoved ali privzeti brskalnik.

© Stefan Asafti

Mozilla in Google sklenila nov sporazum za privzeti iskalnik v Firefoxu

Z veseljem sporočamo, da smo z Googlom sklenili pomemben in obojestransko koristen sporazum. Ta novi sporazum podaljšuje naše dolgotrajno dohodkovno razmerje z Googlom za najmanj tri dodatna leta.

“V okviru tega večletnega sporazuma bo Google Search še dalje privzeti iskalnik za stotine milijonov uporabnikov Firefoxa po celem svetu,” je pojasnil Gary Kovacs, direktor Mozille.

“Mozilla je za nas že leta dolgo koristen in cenjen partner in veselimo se nadaljnjega sodelovanja v letih pred nami,” je izjavil Alan Eustace, višji poddirektor Googlea za iskalnik.

Podrobni pogoji tega poslovnega sporazuma so predmet običajnih pogojev zaupnosti, zato nam o njih ni mogoče poročati.

Mozilla News 20. decembra 2011

Mozilla Firefox Challenge

Z navdušenjem objavljamo novico, da je Mozilla podprla financiranje Mozilla Firefox Challenge. S to akcijo bomo ozaveščali in zbirali denar za socialne in humanitarne namene.

Kot že veste Mozilla razvija produkte kot je spletni brskalnik Firefox. To ne dela za profit ampak za dobro vseh. K zavezi, da počne dobro za vse je nastal projekt Mozilla Firefox Challenge. Zato upamo, da lahko ob božično novoletnih praznikih stopimo skupaj in spremenimo individualne akcije v širše, bolj globalne.

Zbrali smo 12 znanih osebnosti, ki se zavedajo kako pomembna je humanitarnost. Vsaki ekipi je Mozilla namenila 5000 dolarjev donacije.

Seznam je sledeč:

• Paul Rudd, The Rolling Dog Farm
• Will Ferrell, Cancer for College
• David Blaine, Chairty: Water
• Barbra Streisand, Cedars-Sinai Women’s Heart Center
• Jason Bateman, City Year
• Christy Turlington Burns, Every Mother Counts
• Sophia Bush, F Cancer
• Seth Rogen, The Alzheimer’s Association
• Sean Penn, The J/P Haitian Relief Organization
• Edward Norton, The Maasai Wilderness Conservation Trust
• Jonah Hill, Nothing but Nets
• Zooey Deschanel, The Innocence Project

Od danes naprej lahko torej vsak sodeluje pri Mozilla Firefox Challenge tako, da donira določeni skupini.

Mozilla bo še dodatno financirala 25000 dolarjev skupini, ki bo zbrala največ denarja do 11. Januraja 2012. Vsaka ekipa podeljuje tudi nagrade!

Izvedi več o tem na povezavi http://crowdrise.com/firefoxchallenge oziroma http://blog.mozilla.com/blog/2011/12/13/join-us-in-the-mozilla-firefox-challenge-this-holiday-season

Firefox bo poskrbel tudi za igričarje

Vedno več aplikacij se dandanes seli na splet. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo razcvet aplikacij, ki bodo za poganjanje potrebovale le spletni brskalnik so pri Mozilli zavihali rokave in svetu predstavili tako imenovani Gamepad API, ki omogoča da igre v spletnem brskalniku Firefox igramo z žičnim ali brezžičnim kontrolerjem kot je na primer kontroler konzole Xbox 360.

Xbox 360 kontroler

Mozilla je torej razvijalcem pripravila API, ki bo omogočal zanimivo interakcijo, ki jo že poznamo iz konzol.

Primer kako API deluje lahko vidimo v videoposnetku:

Boot to Gecko: ena sama spletna aplikacija - za vse

Naj bo iOS, Android ali Windows Mobile 7 - vsaka od teh platform ima svoj lasten ekosistem. Za proizvajalce je to donosen posel. Uporabniki po drugi strani pa to veže na platformo, ki je ne morejo zamenjati, ne da bi se pri tem morali odpovedati spletnim aplikacijam, ki so si jih nabavili in nanje privadili. In spletni razvijalci zaradi tega prisiljeni, da svoje izdelke, če želijo zadovoljiti svoje uporabnike, vedno znova prirejajo. Operacijski sistem Boot to Gecko (B2G), ki ga razvija Mozilla, bo prestavil aplikacije v splet in tako te omejitve obšel. Sistem bo tako vseboval samo še posebno različico brskalnika kot vmesnik med pametnim telefonom in aplikacijami na spletu.

Mozilla z B2G nima namena neposredno tekmovati z že uveljavljenimi sistemi, temveč nuditi standardizirane spletne API, ki jih bo mogoče pod brezplačno licenco vgraditi v katerikoli brskalnik. Osrednji element sistema je že iz Firefoxa poznan motor Gecko. B2G pri tem uporablja iste osnovne bloke kot Android (Linux jedro, libusb itd.), da ODM/OEM partnerjem olajša prenos B2G na novo strojno opremo. B2G torej ni zasnovan na Androidu in z Androidovim skladom ne bo kompatibilen, z drugo besedo, Android aplikacije kot take ne bodo tekle na B2G.

Projekt se nahaja v zgodnji fazi, izvorna koda, navodila za namestitev za Samsung Nexus 52 in Galaxy 5, ter druge informacije in novice pa so na razpolago na B2G Wiki. Za pogosta vprašanja si poglejte FAQ.

Zanimivo je s tem v zvezi slišati, kaj B. Reich, eden očetov JavaScripta, ve povedati o projektu B2G.